REA, PRAVNO IN POSLOVNO SVETOVANJE, d.o.o.

V nadaljevanju so prikazana nekatera vprašanja in odgovori, ki se pogosto pojavljajo pri našem delu.

Predstavljena vprašanja so samo nekatera od mnogih, ki jih dnevno prejemamo. Več vprašanj in naših odgovorov najdete tudi na internetnem naslovu http://www.najnaj.si/index.php?menu=informacije&content=pravnosvetovanje , kjer sodelujemo s ponudnikom internetnih storitev www.najnaj.si in tam nudimo brezplačne kratke pravne nasvete.«

1. Kaj storiti, ko vas ustavi policist na cesti?

• ne glede na vaše nestrinjanje ohranite mirno kri, bodi prijazni tudi, če tega niste deležni od policista, saj vaše razburjanje lahko zelo poslabša situacijo,
• če se ne strinjate z ugotovitvami policista, mu to povejte, vendar če vztraja pri svojem, ne zgubljajte živcev,
• če ne poznate predpisa, ki naj bi ga kršili, prosite policista, da vam pove, kje je navedena vaša kršitev (člen, točka, zakon..),
• bolj pomembno kot prepiranje s policistom je beleženje njegovih napak (žalitve, aroganca, neprijaznost…), ki vam kasneje lahko koristijo,
• odsvetujemo vam nepodpisovanje plačilnih nalogov, zapisnikov o preizkusu alkoholiziranosti in podobno, ker si s tem samo otežujete položaj, pozitivnega pa iz tega ni ničesar. Še vedno se vam šteje, da vam je bila zadeva vročena, lahko se zgodi, da vam policisti ne bo izročil listine, kar je slabo za vas.

2. Razlika med ugovorom in pritožbo v primeru storitve prekrška?

Razlika med ugovorom in pritožbo je v tem, da se ugovor običajno daje na plačilne naloge, pritožba pa se nanaša na postopek policista. Če so vam bile kršene človekove pravice ali svoboščine (npr. vas je policist užalil, udaril, nezakonito postopal…), lahko v 30 dneh vložite pritožbo na postopek policista, v najhujših primerih celo kazensko ovadbo. Pritožba na postopek policista še ne pomeni, da boste oproščeni storitve prekrška, saj gre za dva ločena postopka, lahko pa se s pritožbo pokažejo določene nepravilnosti, ki vam pomagajo dokazati nedolžnost pri prekršku.

3. Kako ravnati ob prometni nesreči (prvi ukrepi, kdaj klicati policijo, kaj je pomembno za zavarovalnico..)?

Najbolj pomembno pri prometni nesreči je najprej zavarovanje sebe in soudeležencev prometne nesreče in prva pomoč poškodovancem. Za uresničitev tega je potrebno čim prej čim dalj od kraja prometne nesreče položiti varnostni trikotnik, da ne bi prišlo do dodatnih naletov vozil in ogrožanja vaše varnosti. Zlasti je to pomembno na nepreglednih delih ceste (ovinki, na vrhu klanca…). V nadaljevanju se ugotavlja krivda med udeležencema in se poskuša doseči soglasje o povzročitelju nesreče. Če do tega pride, je potrebno izpolniti evropsko poročilo o prometni nesreči. Če imate pri sebi fotoaparat, poslikajte stanje vozil po nesreči, preden se umaknejo z vozišča. Če fotoaparata nimate, lahko prosite za slikanje ljudi, ki stanujejo v bližini. V kolikor ne pride do soglasja, najprej preverite možnost vaše krivde pri nesreči preden se začnete prepirati (možnost klica naše pisarne za nasvet). Policije ni potrebno klicati, če je samo materialna škoda in ni poškodovanih ljudi. V kolikor soglasja ni, je potrebno poklicati policijo, vendar se morate zavedati, da v večini primerov, ko so prometne nesreče (vsaj malo) zakompliciarne glede krivde (kar je pogosto), policija obema napiše kazen, vsakemu za svoj prekršek in zadevo odstopi sodniku za prekrške. S tem ste dosegli deljeno krivdo in naknadno dokazovanje nedolžnosti je v večini primerov težko. Zavarovalnica vam bo priznala samo določen odstotek vaše škode, in vprašljivo je, koliko bo ta znašal. Na kraju je zelo pomembno policistu povedati za kaj gre in mu predočiti, da boste v primeru, da bo izvedel ogled kraja prometne nesreče površno ali nezakonito (kar se dogaja), vložili pritožbo na njegov postopek oz. uporabili druga pravna sredstva za dosego svoje pravice.

4. Na kaj morate biti pozorni pri nakupu nepremičnine? Vknjižba v zemljiško knjigo?

Pri nakupu nepremičnine morate biti pozorni na določene podrobnosti. Zlasti je pomemben izbor nepremičninske agencije (več o tem v naslednjem vprašanju), če se odločate, da ne boste sami izpeljali zadeve. Ne glede na to, kdo vodi zadevo, morate določene stvari preveriti sami, če ne želite biti prizadeti, kot npr. vpogled v zemljiško knjigo o stanju stvari, torej kdo je lastnik, ali je nepremičnina obremenjena (npr. s hipoteko) ali je možna sprememba namembnosti itd. Po vpogledu je potrebno pridobiti lokacijsko informacijo, iz katere so razvidni podatki o nepremičnini, ki se prodaja (ali obstoji določena predkupna pravica občine, itd.). V nadaljevanju je ob sklenitvi kupoprodajne pogodbe potrebno vložiti predznambo ali zaznambo (odvisno od tega v kateri fazi je sklenitev pogodbe). S predznambo oz. zaznambo si zagotovite, da ne bi v vmesnem obdobju prodajalec še nekomu drugemu prodal nepremičnine, in bi se tako lahko slednji vknjižil pred vami. Seveda vam ostane odškodninski zahtevek proti prodajalcu, kateremu sledi tudi kazenska ovadba, vendar običajno oškodovanci v teh primerih ostanejo praznih rok, ker prodajalec-storilec stvari dela načrtno in denarja nima namena vrniti. Glede na to, da nekateri ljudje celo življenje varčujejo za svoj dom, bi bilo zelo nespametno zaradi nekaj dodatnih tolarjev tvegati svoje življenjske prihranke.

5. Nevarnosti pri najemu nepremičninske agencije? Na kaj morate biti pozorni in kakšne probleme lahko pričakujete?

V začetku naj poudarim, da naš namen nikakor ni kritizirati in posploševati, da so nepremičninske agencije neustrezne in površne, vsekakor pa naše izkušnje kažejo, da se veliko ljudi zateče k nam potem, ko so bili nezadovoljni ali celo ogoljufani s strani nepremičninske agencije. Na žalost je leta 2004 izšla tudi sodba vrhovnega sodišča, ki je zaščitila nepremičninske agencije. Nepremičninska agencija je v civilnem sodnem postopku priznala, da ni preverila v zemljiški knjigi stanja nepremičnine za stranko, pa vendar je vrhovno sodišče odločilo, da je tožba za odškodninsko odgovornost zoper nepremičninsko agencijo preuranjena, kar z drugimi besedami pomeni, da najprej 10 let ali več toži tistega, ki je dejansko odgovoren za škodo, tj. prodajalec, in šele, če ne boš uspel, lahko nadaljuješ z nepremičninsko agencijo. Navedeno je dodaten razlog, da ne zaupate slepo nikomur, ne dajete pooblastil za podpis pogodb nepremičninskim agencijam oz. nikomur drugemu, ampak aktivno sodelujete v celotni zadevi in dosledno zahtevate obveščenost o poteku dogodkov.

6. Kakšne oporoke so mogoče in katera je najcenejša?

Ločimo več vrst oporok (lastnoročna, notarska, sodna, pred pričami… itd). Pomembno je, da nobena od navedenih oporok nima večje veljave od druge. Naj jo sestavi notar, odvetnik ali sodnik oz. jo napišete sami, je oporoka popolnoma enakovredna. Iz tega razloga vam svetujemo, da sami napišete oporoko, pri čemer je pomembno upoštevati:

• napisana mora biti z lastno roko oporočitelja,
• obvezno mora biti podpisana,
• priporočljivo je, da se napišeta datum in kraj pisanja oporoke, kar je pomembno, če je več oporok, da se tako upošteva zadnja. Vsaka zadnja oporoka razveljavi vse prejšnje in velja le zadnja,
• kot vsebino pa lahko napišete kaj želite, da kdo dobi oz. ne dobi.

7. Kaj je nujni delež in kdo je do njega upravičen?

Nujni delež predstavlja pravico nujnih dedičev, da dobijo svoj delež, če jim zapustnik ni ničesar zapustil.

Nujni dediči so: pokojnikovi potomci, njegovi posvojenci in njihovi potomci, njegovi starši in njegov zakonec. Dedi in babice ter bratje in sestre pokojnika so nujni dediči le tedaj, če so trajno nezmožni za delo in nimajo potrebnih sredstev za življenje.

8. Kdaj se izvršilni predlog splača in kdaj ne?

Morda je vprašanje za koga presenečenje, vendar vedno bolj opažamo, da je še kako pomembno, da pred vložitvijo izvršilnega predloga preverimo nekaj stvari. Predvsem zato, ker lahko plačate veliko denarja za to, da na koncu ugotovite, da ne boste dobili ničesar. Če dolžnik nima denarja, vam tudi pravnomočen sklep o izvršbi ne bo nič pomagal. S preliminarnimi ukrepi je potrebo preveriti stanje dolžnika (kot je to možno) in preveriti na sodišču ali že tečejo zoper vašega dolžnika kakšni izvršilni postopki. V tem primeru je potrebno preveriti koliko jih je, saj se dolžniki ne poplačujejo sorazmerno ampak glede na vrstni red. Drugače povedano, če ste 50. upnik pri določenem dolžniku, je malo verjetno, da boste dobili kaj plačano. Zavedati se morate, da kot upnik plačate vse stroške vnaprej, tudi stroške izvršitelja. En izvršiteljev obisk stane cca 50.000,00 SIT, izvršitelj pa vam na koncu poda poročilo, da dolžnik nima imetja. Vse to bi lahko sami preverili ali bi za vas to preveril kdo drug, preden bi plačali od 50.000,00 do 100.000,00 SIT izvršilnih stroškov. Če se ugotovi, da dolžnik ima premoženje, je izvršilni predlog potrebno takoj oz. čimprej vložiti.

9. Kateri elementi morajo biti izpolnjeni, da lahko govorimo o kaznivem dejanju in kdaj gre izključno za civilnopravno razmerje, ki nima elementov kaznivega dejanja?

Da lahko govorimo, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, morajo biti izpolnjeni vsi znaki, ki se na posamezno kaznivo dejanje nanašajo. Med drugimi so pomembna prištevnost, naklep (pri nekaterih malomarnost), itd. Na žalost ni dovolj, da določeno dejanje izgleda kot kaznivo ali je nemoralno oz. nepravično, da lahko govorimo o tem, da se storilca dejanja kaznuje. Zlasti na področju gospodarskega prava mnogokrat prihaja do tega, da oškodovanci podajajo kazenske ovadbe za dejanja, ki niso kazniva. Razlog za njihovo početje je jasen. Radi bi dobili svoj denar nazaj. Problem zaradi katerega pride do tega je velikokrat tudi neustrezna zaščita interesov in pravic, ki gredo pravnim in fizičnim osebam. Slednji z določenimi dejanji vstopajo v civilnopravna pogodbena razmerja običajno za izvedbo določenega posla. Ko posel ne uspe, ker ena stran izigra drugo, fizične in pravne osebe poskušajo vplivati na dolžnike tudi s kazenskimi ovadbami. Zavedati se je treba, da kazenska ovadba običajno ne predstavlja rešitve za civilnopravno razmerje. Drži sicer dejstvo, da obsodilna sodba v kazenskem postopku predstavlja za upnika oz. tožnika uspeh v civilnem postopku, vendar v mnogih primerih do tega ne pride. V praksi je pogodbeno razmerje civilno razmerje, ki poteka med dvema pogodbenima strankama, medtem ko se kaznivo dejanje obravnava v javnem interesu. Preprosto povedano, če javnega interesa ni (tj. da ni elementov) tudi kaznivega dejanja ni. Tako so oškodovanci mnogokrat razočarani. Ker so podali ovadbo, so storili vse da bi zaščitili svoje pravice, pa vendar niso ničesar dosegli. Zakaj? Odgovor je preprost, ker so prepozno začeli skrbeti za svoje pravice. Njihova aktivnost in skrbnost bi se morala začeti ob sklenitvi posla, ne pa takrat, ko je zadeva že končana.

10. Policijsko zaslišanje po novem!

Novela Zakona o kazenskem postopku iz leta 2004 je predvidela tudi t.im. policijsko zaslišanje (148a. čl. ZKP), ki policiji daje možnost oz. pooblastilo za zaslišanja osumljencev kaznivih dejanj.

V vabilu osumljencu mora biti navedena kvalifikacija kaznivega dejanja. Mladoletnika se vabi po njegovih starših. V vabilu osumljencu mora biti navedeno, da ima osumljeni pravico do odvetnika. Če si odvetnika ne morete privoščiti, vam svetujemo, da se oglasite v naši pisarni, da vam pomagamo s pravnim nasvetom kaj lahko pričakujete pri tovrstnem zaslišanju in na kaj morate biti pozorni.

Policijsko zaslišanje se opravlja po istih določbah Zakona o kazenskem postopku kot to velja za zaslišanje v kazenskem postopku. To pomeni, da se lahko izjava, ki jo da osumljeni, uporabi kot dokaz, kar do sedaj ni bilo možno. Da se vaša izjava uporabi kot dokaz, morajo biti izpolnjeni določeni pogoji in sicer, da gre za pravilno vabljenje, da so osumljenemu povedane vse pravice in da je prisoten odvetnik. V kolikor odvetnika osumljeni nima oz. ne pride z njim na zaslišanje, tako policijsko zaslišanje nima procesne vrednosti, kar laično pomeni, da se taka izjava ne more uporabiti na sodišču kot dokaz. Naš nasvet je, da se, v kolikor vam policija ne pove česa točno ste osumljeni in vam ne omogoči vpogled v njihove dokaze, zagovarjate z molkom. Zavedati se morate, da to pravico imate in jo lahko tudi izkoristite. Časa za vaš zagovor bo še vedno dovolj.

11. Delavec je sklenil pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas ter za krajši delovni čas od polnega. Delovno razmerje je nastopil 1. 5. Ali ima v tekočem letu pravico do dopusta? V kolikšnem obsegu? Kako je s pravico do izplačila regresa?

Ne glede na to, ali delavec dela polni delovni čas ali krajši delovni čas, pridobi pravico do celotnega dopusta, ko mu poteče čas nepretrganega delovnega razmerja, ki pa ne sme biti daljši od šestih mesecev. Osnova za določitev števila dni letnega dopusta je kolektivna pogodba, ki zavezuje delodajalca. V vsakem primeru pa mora delodajalec delavcu zagotoviti najmanj štiri tedne letnega dopusta. Po izteku šestmesečnega delovnega obdobja ima delavec pravico koristiti ves dopust, prav tako mu takrat pripada pravica do izplačila celotnega regresa. Delavec je dolžan do konca tekočega koledarskega leta izrabiti najmanj dva tedna letnega dopusta, preostanek pa lahko izrabi še vse do 30. junija naslednjega leta.

Če delavec v tekočem letu, ko se je zaposlil pri delodajalcu, ne bi dopolnil šestih mesecev delovnega razmerja, bi mu pripadal sorazmerni del dopusta ter sorazmerni del regresa.

12. Delavca ni bilo na delo več kot šest dni zaporedoma, pri čemer svojega izostanka ni napovedal niti ni dobil dovoljenja delodajalca za odsotnost. Kako se lahko delavcu odpove pogodba o zaposlitvi?

Ker je delovno razmerje pogodbeno razmerje, v katerem morata obe stranki spoštovati dogovorjene pravice in obveznosti, mora tako delavec vestno opravljati delo na delovnem mestu, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi, v času in na kraju, kot sta določena za izvajanje dela ter upoštevaje organizacijo in poslovanje pri delodajalcu. Seveda lahko delodajalec delavcu odpove pogodbo o zaposlitvi, če krši tako opredeljeno pogodbeno obveznost. Delodajalec ima možnost podati izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi razlogov, ki so na strani delavca, saj je v skladu z zakonom eden izmed razlogov, da delodajalec lahko odpove pogodbo o zaposlitvi, če delavec naklepoma ali iz hude malomarnosti huje krši pogodbene ali druge pogodbene obveznosti iz delovnega razmerja. Neupravičena odsotnost z dela gotovo sodi med takšne kršitve. Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi je vezana na rok in jo je potrebno podati v 15 dneh od seznanitve z razlogi, na katerih je odpoved utemeljena oz. v šestih mesecih od nastanka razlogov. Delodajalec pa mora pred samo odpovedjo tudi povabiti delavca na zagovor, kjer bo ta imel možnost pojasniti svoje razloge za izostanek. Če bo delavec zahteval, mora delodajalec o nameravani izredni odpovedi obvestiti tudi reprezentativni sindikat, katerega član je delavec. Delodajalcu zagovora ni potrebno omogočiti, če obstajajo okoliščine, zaradi katerih bi bilo od delodajalca neupravičeno pričakovati, da delavcu to omogoči, če delavec to izrecno odkloni ali če se neupravičeno ne odzove na vabilo.

13. Kako se zavarovati pred plačilno nedisciplino, ki je zelo pereč problem gospodarstva v Sloveniji?

Večina gospodarskih subjektov se zaveda problema neplačevanja. Običajno so velike zamude pri plačevanju, v določenih primerih prihaja tudi do neplačil. Gradbeništvo je zelo visoko na lestvici plačilne nediscipline, podizvajalci propadajo, izvajalci se izgovarjajo, da ni dobro narejeno in jim zato ne želijo plačati, ipd. Naš nasvet je sledeč. Zlasti od strank, ki jih ne poznate in še ne sodelujete z njimi, zahtevajte vsaj delna predplačila za pokritje osnovnih stroškov. Svojemu sopogodbeniku povejte, da imate slabe izkušnje in je to pogoj za sklenitev, tudi sami lahko kaj obljubite za jamstvo svojega dela posla. Če sopogodbenik v to ne bo pristal, obstaja verjetnost, da ima za to razlog in sicer neplačilo ali plačilo z zamudo. Predvsem velika pozornost naj bo na stranke, ki vam bodo plačevale manjše zneske, ko pa bo prišlo do velikih pa ne več. To počnejo, da vas prepričajo, da so dobri plačniki, ko pa pride do milijonskih računov, nehajo plačevati in se izgovarjajo na tisoč načinov.